Kaj je poslovni ekosistem
27 januar 2022
Zakaj v nekaterih podjetjih ljudje kljub dobrim plačam ne ostanejo dolgo, v drugih pa delo opravljajo z navdušenjem in dosegajo dobre rezultate? Bistvo je v ekologiji!
Vpeljava okoljskih izrazov za opis poslovnega sveta se je začela v 90. letih 20. stoletja.
V XX. stoletju je bil zelo pogosto razglašen konec ("smrt") kakšnega pojava. Tako je Ludwig Wittgenstein "pokopal" filozofijo, Roland Barthes je "pokopal" avtorja, Nietzsche - Boga. 20. stoletje se je končalo s "pokopom" konkurence - James F. Moore je napisal knjigo "Smrt konkurence", kjer je predlagal, da bi posel obravnavali kot ekosistem, v katerem je "življenje" vsakega udeleženca pogojno odvisno od "življenja" drugega.
Od tega trenutka se je poslovanje začelo primerjati z naravnim okoljem, iskati analogije in obvladovati okoljske metafore. Ta pot se je izkazala za produktivno in je aktualna še danes. Če obravnavamo poslovanje in gospodarsko skupnost v celoti kot skupek vzajemno podpirajočih se strani, se poudarek premakne na obojestransko korist.
Današnji poslovni ekosistem vključuje še en pomemben koncept: ekologijo odnosov. Morda se zdi, da se z uvedbo novih izrazov zadeva zaplete. Vendar je ravno nasprotno: vsak posel je mogoče prilagoditi sodobnim zahtevam družbe, pri tem pa spremeniti le način komunikacije.
Oglejmo si nekaj preprostih primerov. Prodaja: Prodaja pomeni pomoč stranki pri reševanju težave. Partner: sodelovanje - pomeni izmenjavo najboljših praks in pomoč pri uporabi učinkovitih orodij. Delavec: delati pomeni uresničiti svoje sposobnosti in izboljšati delo podjetja. Vodja: upravljanje pomeni biti odgovoren, biti zgled in podpirati tiste, ki imajo manj možnosti kot ti.
Preusmeritev fokusa v korist vseh in na medsebojno podporo je le način, kako povečati motiviranost v poslu. Ni naključje, da je izraz "ekologija odnosov" uvedla Višja šola za odnose NTRS, kjer je bilo rešeno vprašanje tako imenovane "kadrovske lakote": pojava, ko podjetje nima ničesar, s čimer bi zadržalo sodelavce, ki redno menjavajo delovna mesta. Danes najboljša poslovna ponudba zveni nekako takole: »Živjo! Pri nas se boš razvijal".
Posebna pozornost v poslovnem ekosistemu je namenjena povratnim informacijam. Vzdrževanje kompleksne hierarhije v podjetjih in zavezanost statusu med vodstvenim kadrom v današnjem času ni več priljubljeno. Grobo rečeno, poslovanje je učinkovitejše, če se med vodjem in podrejenim položaja tistega, ki vodi in tistega, ki se pusti voditi, izmenjujeta. Na primer, ko podrejeni ponudi bolj produktivno rešitev ali bolje razume določeno vprašanje, vodja to prepozna in ne vztraja pri svojem. Hierarhične meje so zabrisane, vodja in podrejeni komunicirata enakopravno. Na srečo se je komunikacijski sistem tako razvil, da je skoraj nemogoče, da bi katera koli oseba ostala nedotakljiva.
Naj vsak udeleženec v poslu (od čistilke do najvišjega menedžerja) da prednost osebni koristi in dobi glas, ki bo slišan – in zgodil se bo čudež. Zaposlenega bo začelo zanimati, kaj se bo zgodilo z njim osebno v tej poslovni strukturi, osebno se bo zanimal za delovni proces.
Potreba po ekosistemu v poslovanju je le redko kritizirana. Kritika temelji na dejstvu, da je v velikih podjetjih precej težko vzdrževati ekologijo odnosov na vseh ravneh, za to mora imeti podjetje zelo razvito ideologijo. Vendar pa se pojavljajo podjetja, kot je SOLARGROUP, ki združuje na tisoče ljudi po vsem svetu, ki delijo te vrednote. Takšna podjetja z dejanji dokazujejo, da je posel priložnost za vsakogar, je način za izpolnitev sanj vsake osebe.
Svet se spreminja na bolje in danes ljudi ni več mogoče deliti na bolj vredne in manj vredne. Medsebojna podpora je del globalnega ekosistema. In posel pri tem ni izjema.
Vpeljava okoljskih izrazov za opis poslovnega sveta se je začela v 90. letih 20. stoletja.
V XX. stoletju je bil zelo pogosto razglašen konec ("smrt") kakšnega pojava. Tako je Ludwig Wittgenstein "pokopal" filozofijo, Roland Barthes je "pokopal" avtorja, Nietzsche - Boga. 20. stoletje se je končalo s "pokopom" konkurence - James F. Moore je napisal knjigo "Smrt konkurence", kjer je predlagal, da bi posel obravnavali kot ekosistem, v katerem je "življenje" vsakega udeleženca pogojno odvisno od "življenja" drugega.
Od tega trenutka se je poslovanje začelo primerjati z naravnim okoljem, iskati analogije in obvladovati okoljske metafore. Ta pot se je izkazala za produktivno in je aktualna še danes. Če obravnavamo poslovanje in gospodarsko skupnost v celoti kot skupek vzajemno podpirajočih se strani, se poudarek premakne na obojestransko korist.
Današnji poslovni ekosistem vključuje še en pomemben koncept: ekologijo odnosov. Morda se zdi, da se z uvedbo novih izrazov zadeva zaplete. Vendar je ravno nasprotno: vsak posel je mogoče prilagoditi sodobnim zahtevam družbe, pri tem pa spremeniti le način komunikacije.
Oglejmo si nekaj preprostih primerov. Prodaja: Prodaja pomeni pomoč stranki pri reševanju težave. Partner: sodelovanje - pomeni izmenjavo najboljših praks in pomoč pri uporabi učinkovitih orodij. Delavec: delati pomeni uresničiti svoje sposobnosti in izboljšati delo podjetja. Vodja: upravljanje pomeni biti odgovoren, biti zgled in podpirati tiste, ki imajo manj možnosti kot ti.
Preusmeritev fokusa v korist vseh in na medsebojno podporo je le način, kako povečati motiviranost v poslu. Ni naključje, da je izraz "ekologija odnosov" uvedla Višja šola za odnose NTRS, kjer je bilo rešeno vprašanje tako imenovane "kadrovske lakote": pojava, ko podjetje nima ničesar, s čimer bi zadržalo sodelavce, ki redno menjavajo delovna mesta. Danes najboljša poslovna ponudba zveni nekako takole: »Živjo! Pri nas se boš razvijal".
Posebna pozornost v poslovnem ekosistemu je namenjena povratnim informacijam. Vzdrževanje kompleksne hierarhije v podjetjih in zavezanost statusu med vodstvenim kadrom v današnjem času ni več priljubljeno. Grobo rečeno, poslovanje je učinkovitejše, če se med vodjem in podrejenim položaja tistega, ki vodi in tistega, ki se pusti voditi, izmenjujeta. Na primer, ko podrejeni ponudi bolj produktivno rešitev ali bolje razume določeno vprašanje, vodja to prepozna in ne vztraja pri svojem. Hierarhične meje so zabrisane, vodja in podrejeni komunicirata enakopravno. Na srečo se je komunikacijski sistem tako razvil, da je skoraj nemogoče, da bi katera koli oseba ostala nedotakljiva.
Naj vsak udeleženec v poslu (od čistilke do najvišjega menedžerja) da prednost osebni koristi in dobi glas, ki bo slišan – in zgodil se bo čudež. Zaposlenega bo začelo zanimati, kaj se bo zgodilo z njim osebno v tej poslovni strukturi, osebno se bo zanimal za delovni proces.
Potreba po ekosistemu v poslovanju je le redko kritizirana. Kritika temelji na dejstvu, da je v velikih podjetjih precej težko vzdrževati ekologijo odnosov na vseh ravneh, za to mora imeti podjetje zelo razvito ideologijo. Vendar pa se pojavljajo podjetja, kot je SOLARGROUP, ki združuje na tisoče ljudi po vsem svetu, ki delijo te vrednote. Takšna podjetja z dejanji dokazujejo, da je posel priložnost za vsakogar, je način za izpolnitev sanj vsake osebe.
Svet se spreminja na bolje in danes ljudi ni več mogoče deliti na bolj vredne in manj vredne. Medsebojna podpora je del globalnega ekosistema. In posel pri tem ni izjema.