Ne-revni milijonar: Kako je učitelj z Stanforda postal Googleov prvi investitor
Na srečo prvega vlagatelja v internetnega velikana Google danes presega 6 milijard dolarjev. Kljub ogromni količini denarja in častitljivemu 29. mestu na svetovnem seznamu najbogatejših ljudi na svetu po poročanju Forbesa, dr. David Cheriton še vedno poučuje računalništvo na Stanfordu, kot je to storil pred 25 leti.
Ne poseduje snežno bele jahte in elitnih športnih avtomobilov, vozi stari Volkswagen 1986 Vanagon in živi v majhni hiši v mestu Palo Alto, ki jo imenujejo tudi neuradna prestolnica Silicijeve doline. Njegov hobi je v zadnjih letih vlagal v obetavne ideje in finančno pomoč univerzam.
David Cheriton je avgusta 1998 sklenil posel o katerem sanja vsak poslovni angel: svojo naložbo bo usmeril v Google - podjetje, katerega tržna kapitalizacija danes presega trilijone dolarjev.
Vse se je začelo, ko sta se Stanfordska študenta Larry Page in Sergey Brin obrnila na Cheriton po nasvet o zaslužku algoritmov njihovega projekta - iskalnika Googol. Cheriton se je ideja zanimala in se odločila da bo fante predstavila svojemu prijatelju, priznanemu inženirju in podjetniku Andyju Bechtolsheimu. Pomembno srečanje je potekalo v učiteljevem domu. Študentje so uspeli oba študenta prepričati da se startup obeta, in že tistega večera sta jima Cheriton in Bechtolsheim napisala čeke po 100.000 dolarjev. To je bila prva naložba v Google.
Andy Bechtolsheim je napisal ček, se zmotil v imenu in namesto Google je napisal Googol. Da bi dobili denar sta morala Page in Breen ponovno registrirati podjetje pod novim imenom. Od takrat se iskalnik imenuje tako.
Potem ko so študentje prejeli denar od poslovnih angelov so se študentje tistega večera odpravili k Burger Kingu da bi proslavili rojstvo svojega podjetja. Prva zbrana sredstva so jim pomagala da so končno zbrali prvi milijon dolarjev od prijateljev, sorodnikov in prijateljev ter uspešno začeli projekt in začeli zaslužiti klike uporabnikov na oglaševalske povezave.
Vloženih 100.000 USD je Cheriton prinesel več kot milijardo dolarjev in mesto na seznamu najbogatejših ljudi na planetu. Leta 2003 je David prejel prestižno nagrado SIGCOMM za svoj ogromen prispevek k razvoju informacijskih mrež. V čast filantropa Cheritona je bila po njem imenovana največja šola računalništva na Univerzi Waterloo v Kanadi, ki ji je podaril 25 milijonov dolarjev.
Na vprašanje: ali bi Cheriton postal milijarder, ne da bi ga financiral Google, je odgovor pritrdilen. Zahvaljujoč njegovemu daru za obetavne trge in tehnologije ter globokemu znanju na področju informatike je skupaj z Bechtolsheimom ustanovil več uspešnih podjetij in investiral v več kot 20 znanih tehnoloških zagonov.